Končala sem srednjo gostinsko šolo in prišel je čas, da sem začela iskati svojo prvi redno zaposlitev. Priznam, da se nisem prevče znašla in če mi ne bi pomagala moja mami, bi bila prav izgubljena. Službo sem iskala približno pol leta, ker mi je mami svetovala naj ne hodim na razgovore nekam, kjer me že na začetku ne veseli. Kasneje sem videla oglas, ki me je pritegnil. Namreč v našem mestu je bila restavracija v kateri sem si želela delati. 

Razgovor je potekal hitro, razložili so mi moje naloge, kaj vse potrebujem in kdaj naj bi se začelo delati. Ker sem bila vodji všeč, mi je že namignila, da bom izbrana. Ko sem povedala moji mami, pa mi je ta rekla, da je v kuhinji še kako pomembna delovna obutev in da jo morava kupiti. Ko sem kupili mojo prvo delovno obutev, so me drugi dan klicali, da sem izbrana. Bila sem tako zmedena, da sem prvi dan pozabila na mojo obutev in prišla domov z bolečimi nogami. Ja, moja delovna obutev je ostala doma, kar je bila napaka. 

Naslednji delovni dan na obutev nisem pozabila, ker so me še drugi dan bolele noge. Drugi dan je bilo vse drugače, tako sem poskrbela za moja stopala in zvečer nisem več čutila utrujenih nog. Seveda je zato kriva pravilna delovna obutev. Sedaj se tega še kako zavedam. V službi sem neizmerno uživala, nisem imela težav, če sem morala kateri dan podaljšati. Kajti bila sem nova in če sem podaljšala, je to pomenilo samo to, da sem se še več naučila. Moje znanje je raslo, delovna obutev je poskrbela za moje noge, da nisem zvečer hodila domov v bolečinah. 

Danes sem že prava mojstrica v kuhanju in lahko rečem, da sem izbrala pravi poklic. Uživam v svoji službi, delovna obutev pa me reši, da moje noge na koncu službe niso utrujene. …